Sočutje je spontano gibanje celovitosti. Ni premišljena odločitev, da bi pomagali revnim, da bi bili prijazni do nesrečnih. Sočutje ima ogromen zagon, ki nas naravno in brez izbire spodbuja k vrednim dejanjem. Ima silo inteligence, ustvarjalnosti in moč ljubezni. Sočutja ni mogoče gojiti; ne izhaja niti iz intelektualnega prepričanja niti iz čustvene reakcije. Preprosto je prisotno, ko celovitost življenja postane dejstvo, ki ga resnično živimo.
Sočutje se ne kaže, ko živimo na površini obstoja, ko poskušamo sestaviti udobno življenje iz lahko dostopnih fragmentov. Sočutje zahteva potop v globine življenja – kjer je enost resničnost, delitve pa zgolj iluzija. Če se zadržujemo na površinskih plasteh bivanja, se bomo preveč zavedali očitnih razlik med ljudmi na fizični in duševni ravni ter površinskih razlik v kulturah in vedenju. Če pa prodremo do bistva, bomo odkrili, da ni ničesar temeljnega, kar bi razlikovalo katero koli človeško bitje od drugega ali katero koli človeško bitje od katerega koli drugega živega bitja. Vse so manifestacije življenja, ustvarjene z istimi življenjskimi načeli in negovane z istimi sistemi za ohranjanje življenja. Enost je absolutna resničnost; diferenciacija ima le prehodno, relativno resničnost.
Ni dovolj, da le peščica v družbi prodre v globine bivanja in ponudi fascinantne pripovedi o enosti vseh bitij. V teh kritičnih časih je nujno, da vsi občutljivi in skrbni ljudje osebno odkrijejo dejstvo enosti in dovolijo, da sočutje teče v njihova življenja. Ko bosta sočutje in spoznanje enosti postala dinamika človeških odnosov, se bo človeštvo razvijalo.
Po vsem svetu trpimo v temi bede, ki smo jo ustvarili. Ker verjamemo v fragmentarno in površno, nam ni uspelo živeti skupaj v miru in harmoniji, zato se na obzorju dviga velika tema. V takšni temi navadni ljudje, kot sva midva, čutijo nujnost, da gredo globlje, da opustijo površne pristope, ki so neustrezni, in da aktivirajo ustvarjalne sile, ki so na voljo vsakemu od nas kot izraz celovitosti.
Neizmerna inteligenca, ki ureja vesolje, je na voljo vsem. Lepota življenja, čudež življenja je v tem, da si ustvarjalnost, inteligenco in neomejen potencial delimo s preostalim vesoljem. Če je vesolje prostrano in skrivnostno, smo prostrani in skrivnostni tudi mi. Če vsebuje nešteto ustvarjalnih energij, vsebujemo nešteto ustvarjalnih energij. Če ima zdravilne energije, imamo tudi mi zdravilne energije. Spoznanje, da nismo zgolj fizična bitja na materialnem planetu, ampak da smo celostna bitja, vsak miniaturni vesolje, vsak povezan z vsem življenjem na intimen, globok način, bi moralo korenito spremeniti naš pogled nase, na naše okolje in na naše družbene probleme. Nič ne more biti nikoli izolirano od celovitosti.
V vsakem človeškem bitju se skriva veliko neraziskanega potenciala. Nismo le meso in kost ali mešanica pogojenosti. Če bi bilo tako, naša prihodnost na tem planetu ne bi bila zelo svetla. Vendar je v življenju neskončno več in vsako strastno bitje, ki si upa raziskati onkraj fragmentarnega in površnega v skrivnost celovitosti, pomaga vsemu človeštvu dojeti, kaj pomeni biti popolnoma človek. Revolucija, popolna revolucija, pomeni eksperimentiranje z nemogočim. In ko posameznik naredi korak v smeri novega, nemogočega, skozi tega posameznika potuje celotna človeška rasa.